Skorajda pol milijona Slovencev v hrvaških kampih

Hrvaški kampi so kamping sezono 2017 zaključili rekordno, saj so imeli 2,83 milijona gostov (+8,6%), ki so ustvarili 18,97 milijona nočitev (+8,9%).

Največ gostov je prišlo iz Nemčije in sicer 825.000, ki so v hrvaških kampih imeli 6,65 milijon nočitev (+14,3%). Na drugem mestu smo slovenski kampisti s 482.000 prihodi in 2,95 milijona nočitev(-0,70%), na tretjem Nizozemci, ki so v hrvaških kampih imeli 210.000 prihodov in 1,81 milijona nočitev.

Sledijo kampisti iz Avstrije (260.000 prihodov, 1,78 mio nočitev), Italije (248.000 prihodov, 1,29 mio nočitev), Poljske (113.000 prihodov, 730.000 nočitev) in Češke (124.000 prihodov, 820.000 nočitev).

Največ Slovencev kampira v kampih v Istri
Ker na Hrvaškem že dve leti uporabljajo elektronski sistem prijave Evisitor, so tudi statistični podatki zelo natančni in hitro dostopni. Tako je zanimiv podatek, da slovenski kampisti kar 44% oz. 1,31 milijona nočitev  ustvarimo v kampih v Istri. Na drugem mestu so s 27% oz. 781.000 nočitvami kampi na Kvarnerju, na tretjem pa s 14% oz. 420.000 nočitvami kampi v okolici Zadra. Sledijo naslednje regije: Senj – otok Pag (138.000 nočitev), Šibenik (130.000 nočitev), Split (90.000 nočitev), Dubrovnik – Pelješac (68.000 nočitev).

Še bolj natančni podatki kažejo, da najraje kampiramo v kampih na območju Medulina, kjer samo v kampih Slovenci ustvarimo 227.000 nočitev. Sledijo kampi na Malem Lošinju z 223.000 nočitvami, kampi v Umagu z 171.000 nočitvami in kampi v Vrsarju (163.000 nočitev). Med najbolj priljubljene destinacije sodijo še Novigrad (145.000 nočitev ), Funtana (141.000), Novalja (136.000), Cres (90.000) in Punat (87.000).

Glede na spol je na Hrvaškem kampiralo več žensk in sicer je razmerje med slovenskimi kampisti 52% žensk proti 48% moških. Da je kampiranje najbolj popularno med družinami je dokaz tudi podatek, da je kar 32% vseh gostov otrok do starosti 18 let, sledijo kampisti v starosti od 31 do 40 let (19%) in od 41 do 50 let (17%).