Potopis po kampih od Makarske do Šibenika

Ob povratku z obiska kampov na otoku Hvaru se odločiva še malo nadaljevati z delom ob poti, zato obiščeva še nekaj večjih kampov v srednji in severni Dalmaciji. Od Drvenika, kjer pristne trajekt z otoka Hvar, se kar po jadranski magistrali odpeljeva proti Splitu. Že takoj po pričetku poti se vrstijo nekoliko manjši kampi Boban, Dole in Sutikla. Kilometer pred Baško Vodo naletiva na kamp Baško polje, ki lahko sprejme do 2000 oseb in deluje v sklopu istoimenskega turističnega naselja. Tukaj lahko prespite tudi v bungalovih. Ker je pot do Primoštena, kjer sva želela prenočiti, še kar dolga, hitro nadaljujeva pot proti Splitu. Cesta je lepo urejena, zaradi nove avtoceste ki poteka tik za prvimi hribi in na katero se preusmeri veliko prometa, pa promet po prelepi cesti poteka tekoče.

V Omišu sva se ustavila v prenovljenem kampu Galeb, ki ima po novem štiri zvezdice. V letih po vojni so v tem kampu živeli begunci, zato je popolnoma propadel. Pred dvema letoma je kamp prevzela nova družba, ki v tej veji turizma vidi nove možnosti za razvoj. Kamp lahko sedaj sprejme 1400 gostov na 400 parcelah. Vse imajo urejen priključek za elektriko, na 130 parcelah pa je tudi voda in odtok. Tik ob morju so postavili 20 mobilnih hišic, tuja turistična agencija pa v najem oddaja počitniške prikolice. Kamp je resnično moderno urejen, prenovljene so vse sanitarije, uredili so tudi posebne privatne kopalnice namenjene družinam. Sanitarije so prilagojene uporabi invalidov, prav tako pa vključujejo tudi kemične wc-je. V kampu so uredili igrišče za odbojko in nogomet, v glavni sezoni organizirajo animacijo za otroke in aerobiko v vodi za odrasle. Plaža v kampu, ki glede proti Braču, pa je peščena. Na njej so zasadili drevesa, ki pa bodo šele čez nekaj let dala pravo senco. Recepcija kampa je urejena, osebje nama je posredovalo veliko informacij o kampu, imajo pa tudi poseben kotiček z računalniki in dostopom do interneta. Ta je dostopen tudi v posameznih delih kampa. Sicer ne pričakujemo, da bodo v kampu slovenski gostje preživeli cel dopust, je pa kamp Galeb odlično izhodišče za ogled in rafting po reki Cetini, ogled kraja Omiš in pohodništvo v planinah, ki obdajajo ta kraj.

Pot naju je peljala naprej proti Splitu. V mesto, kjer sem pred 10 leti iskal vsaj kakšnega od treh kampov, ki so bili zabeleženi v katalogu hrvaških kampov. Takrat so mi domačini samo odkimavali z glavo in me pošiljali v kampe proti Makarski z obrazložitvijo, da Split ne premore niti enega kampa. Pa so se tudi v tem dalmatinskem mestu zadeve zelo spremenile. Na južnem delu mesta je tik ob morju zrasel povsem nov kamp Stobreč. Na 5 hektarih površine so uredili 400 parcel, poseben prostor za parkiranje avtodomov ter 16 mobilnih hišic. V borovem gozdu je urejeno šotorišče, polovica parcel pa ima poleg elektrike še urejen priključek na vodo in odtok. Lastniki avtodomov bodo veseli prostora za oskrbo teh vozil. Plaža je peščena, voda pa malce spominja na jezero. Verjetno je to posledica bližine izliva reke Žrnovice in plitke vode, ki je zelo primerna za male navihančke. V kampu bodo uživali tudi otroci, saj je postavljenih kar nekaj igral, ob plaži pa je urejen tudi lokal z restavracijo. Zaradi bližine Splita je kamp primeren za vse, ki si želijo ogledati mesto ali pa kakšno noč izkoristiti za zabavo. Tako iz kampa do mesta vozi kombi, v kampu pa si lahko izposodite kolo in se odpeljete ogledom naproti.

Vročina pritiska, ura pa se tudi že bliža 14.00, ko sva bila v kampu Adriatic v Primoštenu dogovorjena z vodjo recepcije. Pot naju pelje mimo Splita po novi dvopasovni obvoznici proti Trogiru. V bližini kraja so trije kampi Rožac na otoku Čiovo in kampa Seget ter Vranjica Belveder oddaljena nekaj kilometrov zahodno od Trogira. Do Primoštena je še 40 km poti, ki večinoma poteka ob morju, mimo dveh marin v krajih Marina in Rogoznica, potem pa se kar naenkrat pojavi prekrasen pogled na nekakšen polotok, na katerem je nastalo mesto. Nekoč je bil to otok, ki je bil s kopnim povezan z mostom, v 16. stoletju pa so otok povezali s kopnim. Od tod tudi ime Primoštena, ki izhaja iz hrvaške besede primostiti oz. po slovensko premostiti.

Kamp Adriatic leži 2 km severno od Primoštena. Kamp je bil v zadnjih nekaj letih povsem prenovljen. Dve tretjini kampa je urejenega v parcelah, ki so opremljene z elektriko, polovica od teh pa tudi z vodo. Prva tretjina kampa ob morju je ostala neparcelirana, zato imajo lastniki šotorov in avtodomov najboljši razgled ter najlepši pogled na sončni zahod. Sanitarije v tem kampu so res na vrhunskem nivoju, wc-ji čisti, tuši dovolj prostorni s predprostorom za odlaganje perila, vedno dostopen wc papir in brisače. Imajo tudi prostor s pralnimi in sušilnimi stroji, kemične wc-je in prostore za kopanje psov. Kot novost pa so pred kampom uredili zelenico namenjeno sprehajanju domačih prijateljev. Lastnikom avtodomov so namenili skrajno desni del kampa , kjer so uredili več parcel, ki pa žal nimajo najboljše sence. Na povsem drugi strani kampa je urejeno oskrbovalno mesto s kemičnim wc-jem, prostorom za izpraznitev odpadne vode in možnostjo polnitve sveže vode. Plažo v kampu so z dovozom peska razširili in uredili več manjših peščenih plaž. V samem kampu delujeta dva lokala, v enem vam ponujajo tudi hitro hrano. Tik pred kampom deluje večja trgovina, prodajalna sadja ter lokal in restavracija. Za športnike so uredili igrišče za tenis, balinanje, odbojko na mivki, košarko in nogomet. V lokalu ob plaži lahko igrate biljard in ročni nogomet ali pa si sposodite kolo, skuter ali celo manjši avto. V času glavne sezone deluje tudi potapljaški center. Seveda pa niso pozabili na animacijo odraslih, katerim so namenili različne aktivnosti v vodi, vsako jutro pa izvajajo pilates vaje. Otroci bodo uživali v različnih igricah, lahko pa se bodo priključili mini klubu, kjer bodo nekaj ur na dan za njih poskrbele vzgojiteljice. Do Primoštena se lahko iz kampa odpeljete kar s turistično ladjico, ki vozi vse do poznih nočnih ur, čeprav ni prav poceni. Kamp je lahko vzor številnim kampov na hrvaški obali. Splošna urejenost je odlična, zelenice v kampu dopolnjujejo rože, poti in ponudba kampa so lepo označene, senca na parcelah pa zaradi borovega gozda odlična. Kamp Adriatic ima sicer »le« tri zvezdice, vendar z lahkoto konkurira vsem boljšim kampom v Istri. Manjka jim le bazen, ki pa ga po najinem mnenju v tem kampu ne potrebujejo, saj imajo zelo lepo urejeno plažo in prekrasno morje. Pohvalila pa bi tudi osebje v recepciji. Vodja recepcije je gospodična Danijela, ki je spremljala najin ogled kampa, prav tako pa tudi prisluhnila nekaterim manjšim pripombam, ki sva jih opazila v času obiska. Tako sva jo opozorila na nevšečne leteče mravlje, ki so ponoči »napadle« sanitarije, na malo slabše označen dostop za lastnike čolnov ter na internet, ki je trenutno plačljiv in dostopen le na območju recepcije. Obljubila je, da bodo poizkušali zadeve urediti, kar pa bomo preverili že naslednje leto.

Pot naju je zanesla še do Šibenika, kjer v okviru turističnega naselja že dolgo deluje kamp Solaris, ki se ponaša s tremi zvezdicami. Kamp nudi vse povprečnemu gosti, saj sodi med boljše v Dalmaciji, nešteto družin je tu že preživelo svoj dopust. Tudi Slovenskih. V kampu so lepo asfaltirane potke, vse trgovine, trafike in prodajalne spominkov; res vse kar potrebuješ za brezskrben dopust. Otroci so navdušeni nad bazeni, igrali in peskom na plaži. Tega skrbno vsako leto na novo navozijo na obalo. Parcele so mogoče v povprečju malo manjše kot v Adriaticu, vsekakor pa si nekateri znajo ograditi dovolj prostora zase, včasih kar malo preveč. Kamp Solaris je po mnenju mnogih že preveč urejen, čist in zapolnjen, kar pred kakim desetletjem niso bile značilnosti kampov. Vsekakor pa ohranja lastnosti, ki so večini kampistov najpomembnejše: neposredna bližina morja, vonj borovcev in simfonija škržatov.

Na poti proti domu sva si ogledala še šibeniški most, potem pa hitro na avtocesto do Vinice. Potem, ko so letos odprli novi cevi predorov Sveti Rok in Mala Kapela, je vožnja res enostavna. Na slovenski strani pa naju je čakalo še uro in pol kalvarije po naših lokalnih poteh.