Kamp Njivice - Krk - cene pavšalov za 2012
Objavljeno: So Apr 21, 2012 6:09 pm
Povšalisti v kampu Njivece smo bili 25 let in načeloma bili zelo zadovoljni. Radi smo v naravi in naravnem okolju. Bili smo v delu kampa, ki se mu je reklo novi del, tam pozidave niso bile dovoljene, kar nam je seveda zelo ustrezalo. Res pa je, da so nekateri (tudi Slovenci) imeli razne zidane kuhinje, nadstreške in podobno navlako, ki ne sodi v kamp, vendar je bila taka politika kampa. Za nadstreške so imeli celo svojega izvalaca in verjetno od vsakega nadstreška dobili provizijo. Še zadnje leto, ko se je že vedelo, da se obetajo spremebe so ljudem dovoljevali, da so postavljali nadstreške, ki pa so jih že naslednje leto morali podreti. Tudi zato taka jeza.
Lansko leto so pričeli "obnovo" kampa, ki pa ni šla po načrtih. Dela naj bi bila končana pred sezono, pa smo do 15.7., mogoče še kakšen dan več, dopustovali v prahu in hrupu, ki se je mimogrede začel že ob 7. uri zjutraj. Nekateri so se res pritoževali in mislim, da upravičeno, tudi zato, ker smo pošteno plačali. Pa upravi kampa ni padlo na pamet, da bi se vsaj opravičili. In glede na lanske izkušnje, skoraj ne verjamem, da bodo letos dela pravočasno končana.
Novih pavšalistov ne sprejemajo več. Letos v jeseni, gre še zadnji obali pas "pavšala" ven, se pravi vsi do zgornje ceste v kampu, čez dve leti pa menda še ostali.
Po celem kampu so posekali ogromno dreves in s tem, po mojem skromnem mnenju naredili precejšnjo škodo. Ne le, da so uničili prekrasno senco, ki jo je bilo v tem kampu veliko, temveč, kot se je izkazalo v lasnekm letu, uničili zaščito pred vetrom. Vsa leta, ko smo kampirali tam, smo ob večjih neurjih (bili smo v prvi vrsti) dobesedno držali baldahin, čeprav smo imeli posebne kline. Da ne govorim o tem, da smo na sezono kupili vsaj dva Arafata. Ko pridrvi veter z Učke zna biti precej zanimivo. Sečnja dreves in peščena parcela, ko nimaš klina kam zabit.... Vprašanje, če bi si še želela v prvo vrsto.
Ponudili so nam najem parcele (tako kot drugim, kot berem na ferumu, naj si pridemo ogledat parcelo in rezervirat će februarja, vendar ne za pavšal, za dnevni najem), ki so sicer urejene in nekatere kar precej velike, vendar nasuti pesek, voda na parceli, možnost interneta in vse ostalo, oprostite, vendar s tem se čar kampiranja izgubi. Zame pomeni kampiranje pristen stik z naravo, nošenje vode in pomivanje posode na skupnih umivalnikih pa zabavo in veliko možnosti spoznavanja novih ljudi.
Tako zdaj iščemo nov kamp, ni nujno za pavšal, samo, da je še vedno naraven. Betona, prahu, interneta imam že doma čez glavo dovolj. Pa brez zamere.
Lansko leto so pričeli "obnovo" kampa, ki pa ni šla po načrtih. Dela naj bi bila končana pred sezono, pa smo do 15.7., mogoče še kakšen dan več, dopustovali v prahu in hrupu, ki se je mimogrede začel že ob 7. uri zjutraj. Nekateri so se res pritoževali in mislim, da upravičeno, tudi zato, ker smo pošteno plačali. Pa upravi kampa ni padlo na pamet, da bi se vsaj opravičili. In glede na lanske izkušnje, skoraj ne verjamem, da bodo letos dela pravočasno končana.
Novih pavšalistov ne sprejemajo več. Letos v jeseni, gre še zadnji obali pas "pavšala" ven, se pravi vsi do zgornje ceste v kampu, čez dve leti pa menda še ostali.
Po celem kampu so posekali ogromno dreves in s tem, po mojem skromnem mnenju naredili precejšnjo škodo. Ne le, da so uničili prekrasno senco, ki jo je bilo v tem kampu veliko, temveč, kot se je izkazalo v lasnekm letu, uničili zaščito pred vetrom. Vsa leta, ko smo kampirali tam, smo ob večjih neurjih (bili smo v prvi vrsti) dobesedno držali baldahin, čeprav smo imeli posebne kline. Da ne govorim o tem, da smo na sezono kupili vsaj dva Arafata. Ko pridrvi veter z Učke zna biti precej zanimivo. Sečnja dreves in peščena parcela, ko nimaš klina kam zabit.... Vprašanje, če bi si še želela v prvo vrsto.
Ponudili so nam najem parcele (tako kot drugim, kot berem na ferumu, naj si pridemo ogledat parcelo in rezervirat će februarja, vendar ne za pavšal, za dnevni najem), ki so sicer urejene in nekatere kar precej velike, vendar nasuti pesek, voda na parceli, možnost interneta in vse ostalo, oprostite, vendar s tem se čar kampiranja izgubi. Zame pomeni kampiranje pristen stik z naravo, nošenje vode in pomivanje posode na skupnih umivalnikih pa zabavo in veliko možnosti spoznavanja novih ljudi.
Tako zdaj iščemo nov kamp, ni nujno za pavšal, samo, da je še vedno naraven. Betona, prahu, interneta imam že doma čez glavo dovolj. Pa brez zamere.